Pred nekaj dnevi smo pisali o prijavi sovražnega govora v obliki grafitov, ki se pojavljajo po javnih in zasebnih površinah znotraj Mestne občine Maribor. Spomnimo, Mariborčan je bil zgrožen nad številnimi sovražnimi ali neokusnimi grafiti, ki kazijo pročelja stavb našega mesta. Zanimalo ga je, če se slednje da kako preprečiti in če so tovrstne sovražne “freske” sploh zakonite. Kot smo razložili avtorju prijave, se s pravnega vidika grafitiranje obravnava po različnih pravnih podlagah. Kljub temu pa nas je pri tem zanimala statistika tovrstnih prekrškov oziroma kaznivih dejanj znotraj MOM v zadnjih 5 letih. Koliko tovrstnih prekrškarjev so obravnavali in kakšne kazni so prejeli?
S PU Maribor so nam v odgovor tako zapisali , da pisanja, risanja po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih niso dovoljena, razen na krajih, kjer je to izrecno dovoljeno. Taka dejanja predstavljajo element prekrška po 13. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru. V kolikor bi vsebina grafitov imela za posledico vzbujanje narodnostne, rasne, etnične ali politične nestrpnosti, pa bi bili podani elementi prekrška po 20. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru.
V MOM le 13 ugotovljenih kršitev zaradi pisanja po objektih v zadnjih 6 letih
Število ugotovljenih kršitev 13. člena (pisanje po objektih) Zakona o varstvu javnega reda in miru, v obdobju zadnjih šest let (1.1.2018 – 31.12.2023) na območju Mestne občine Maribor:
– 2018 =1
– 2019 = 0
– 2020 = 1
– 2021 = 7
– 2022 = 0
– 2023 = 2
“Pripominjamo, da lahko tovrstna ravnanja predstavljajo tudi elemente kaznivih dejanj zoper premoženje (npr. poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega ali zgodovinskega pomena, ali naravne znamenitosti, poškodovanje tuje stvari itd.), elemente kaznivih dejanj zoper javni red in mir (npr. javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) ter elemente kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženje (npr. poškodovanje ali uničenje javnih naprav) itd.,” še pojasnjujejo.
86 kaznivih dejanj, le 8 storilcev je bilo izsledenih
Na območju Mestne občine Maribor so v zadnjih 5 letih obravnavali skupno 86 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari (KZ-1), ki so bili posledica grafitiranja, a le 8 storilcev kaznivih dejanj je bilo izsledenih.
“Kazniva dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, kot tudi prekrškov iz 20. člena ZJRM-1, ki bi bili povezani z grafitiranjem, v tem obdobju niso izstopala,” dodajajo. Podatkov o globah, ki so jih odkriti storilci prejeli, nam s policije niso posredovali.
Mestna občina Maribor na zasebnih površinah nima pristojnosti ukrepanja
Kot je za Zavod PIP pojasnila Neva Pipan, mestna managerka Mestne občine Maribor, je storilce zelo težko izslediti, saj grafite v glavnem rišejo zvečer, hkrati pa so večinoma zamaskirani, zato je tudi preko kamer zelo težko razbrati poteze obraza. MOM lahko sicer ukrepa na javnih površinah, ki spadajo pod okrilje občine, ne more pa posredovati na zasebnih površinah oz. stavbah. V tem primeru lastnikom ali upravljalcem stavb pošljejo tudi dopis s prošnjo, naj sporne grafite odstranijo. Seveda pa tega slednji niso primorani storiti, v kolikor se denimo stanovalci neke hišne številke na skupnem sestanku hišnega sveta ne zedinijo glede odstranitve. Kot nam je pojasnila, se pogosto dogaja tudi, da občina nek sporni grafit izbriše, v nekaj dnevih pa se ta ponovno pojavi. Gre tako za dolgotrajno in zahtevno delo, ki bi bilo povsem nepotrebno, če bi imeli dotični meščani občutek za prav in narobe. Na MOM se pogosto obračajo tudi lastniki hiš, ki ne vedo, da občina ni pristojna za odstranitev grafitov, ki so se pojavili na fasadah zasebnih domovanj, četudi jih je ustvarila neka tretja oseba. Vsak lastnik pa lahko svojo nepremičnino zavaruje, da se mu ob morebitnem vandalizmu tako povrnejo stroški.
Pipan prav tako opozarja, da imamo v Mariboru tri legalne stene za grafite, in sicer v podhodih pod Ptujsko cesto, na Streliški, in v podhodu Ljubljanske ulice.
Občina je nekatere primere vandalizma (primer: zeleni srčki na fasadah stavb po Mariboru) tudi naznanila policiji, a storilci do danes še niso bili odkriti.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
