V septembrskem novičniku se ponovno poglabljamo v področje duševnega zdravja. Tokrat smo se pogovarjali z Nejo Gregorc, predsednico Društva študentov psihologije Maribor. Ker se bliža novo študijsko leto in svetovni dan duševnega zdravja, je to odlična priložnost, da pobliže spoznamo delo tistih, ki bodo v prihodnosti skrbeli za naše duševno blagostanje in ki sedaj ponovno zasedajo študijske klopi.
Za začetek nam predstavite Društvo študentov psihologije Maribor. Kaj vse se dogaja v društvu in s čim se trenutno največ ukvarjate?
Društvo študentov psihologije Maribor je prostor, kjer se študenti povezujejo, pridobivajo izkušnje tudi zunaj študijskega okolja in se vključujejo v različne projekte. Trenutno je v društvu več kot 100 članov, med njimi so tudi koordinatorji naših skupin in vodstvo društva, ki skrbijo, da vse poteka tako, kot mora. Skozi leto pripravljamo strokovna predavanja, delavnice, projekte, družabne dogodke in prostovoljske aktivnosti. Društvo je tudi prostor, kjer lahko študenti pokažejo znanje, ki ga pridobivajo skozi študij, ga prenesejo v prakso ter sami predlagajo in izvedejo svoje ideje. Pomembno nam je tudi medgeneracijsko povezovanje, saj se tako poleg znanja in izkušenj ustvarjajo tudi nova prijateljstva. Trenutno se največ ukvarjamo z nadaljnjim razvojem društva in predvsem s tem, da se vsak študent pri nas počuti dobrodošlega, slišanega in kot del skupnosti. Hkrati si prizadevamo, da bi čim več znanja in vsebin s področja psihologije ponudili tudi širši javnosti ter s tem psihologijo približali ljudem. Veliko delamo tudi na večji prepoznavnosti društva po Sloveniji in širše. Smo člani EFPSE (European Federation of Psychology Students’ Associations), ki povezuje študentska psihološka društva po Evropi, zato lahko skupaj z njimi sodelujemo pri različnih projektih ter izmenjujemo ideje in izkušnje.
Kako financirate svoje delovanje – ali je v glavnem vse prostovoljno?
Velik del delovanja društva temelji na prostovoljnem delu. To pomeni, da člani svoj čas, ideje in znanje prispevajo predvsem zato, ker si želijo nekaj ustvariti za svojo skupnost. Seveda pa za izvedbo projektov potrebujemo tudi finančna sredstva, ki jih pridobivamo iz različnih virov, od članarin in razpisov do drugih oblik financiranja in sodelovanj.
Na vaši spletni strani navajate, da v okviru društva deluje kar 14 skupin. Kaj vse se skriva za to številko in kako se lahko študenti vključijo?
Na spletni strani je trenutno navedenih 14 skupin, aktivno pa jih deluje 13, kar lepo pokaže raznolikost našega društva. Oh, ta ljubezen!, Ne joči Pero, Mind the Mind, (A)live! in Better Together pripravljajo delavnice in projekte za osnovnošolce in dijake, predvsem na področju odnosov, duševnega zdravja, moškega duševnega zdravja in samomorov. Mind the Mind, (A)live! in Better Together delujejo tudi pod okriljem EFPSE. Za druženje in dobro počutje študentov ter profesorjev skrbita Psihonirvana in Čagatorji, Cicibanove urice povezujejo študente z vrtci, Pr.siskrbi za družbena omrežja, Dosjeji pa preko podcastov in predavanj razbijajo različne psihološke mite. Kako si?pripravlja aktivnosti ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, Journalisti izdajajo Psihološki inkubator, trenutno edino tiskano študentsko psihološko revijo v Sloveniji, Psihološka svetovalnica pa nudi prostor za pogovor in podporo študentom ter profesorjem. V tej skupini sodelujejo le študenti z že končano prvo stopnjo študija. V katerokoli skupino se lahko študenti vključijo brez predhodnih izkušenj. Pomembna sta predvsem interes in pripravljenost sodelovati, vse ostalo pa se lahko naučijo sproti.
Koliko časa vam ob študiju sploh ostane za društveno delo? Je usklajevanje študija, izpitov in aktivnosti društva velik izziv?
Je kar izziv, predvsem v obdobjih izpitov in drugih obveznosti. Društvo je vendarle prostovoljna dejavnost, zato mora biti študij na prvem mestu, hkrati pa se hitro zgodi, da se v kakšen projekt zelo vživiš in mu želiš nameniti več časa. Drugače pa samo delo v društvu ne vzame toliko časa, saj je veliko odvisno tudi od tega, koliko se posameznik želi vključiti. Mislim, da je pri tem najpomembnejše, da znaš postaviti prioritete in se zavedaš, da ni treba biti ves čas vključen v vse. V društvu imamo veliko različnih ljudi in vsak lahko prispeva toliko, kolikor mu čas dopušča. Pomembno se mi zdi, da znaš najti ravnotežje in da društvo ob študiju ostane nekaj, kar te veseli, ne pa še ena obveznost.
Kaj vam sodelovanje v društvu daje, česar sam študij psihologije ne more? Katere izkušnje in znanja boste po vašem mnenju odnesli s sabo v prihodnost?
Študij ti da ogromno teoretičnega znanja, društvo pa ti omogoči, da se naučiš stvari, ki jih iz knjig oziroma predavanj težko dobiš. Naučiš se organizirati dogodek, komunicirati z različnimi ljudmi, delati v ekipi, reševati probleme, prevzemati odgovornost in včasih tudi sprejeti dejstvo, da kakšna stvar ne bo šla čisto po načrtu. Zame je pomembno predvsem to, da se skozi društvo učiš sodelovanja z ljudmi. Spoznavaš različne osebnosti, načine dela in poglede na stvari. Mislim, da so ravno te izkušnje nekaj, kar človek odnese s sabo ne glede na to, na katerem področju psihologije se kasneje znajde.
V društvu pripravljate različne aktivnosti – od delavnic in dogodkov do projektov in strokovne revije. Komu so te aktivnosti namenjene in kaj želite z njimi ponuditi tako študentom psihologije kot širši javnosti? Kaj pripravljate v jeseni?
Naše aktivnosti so namenjene predvsem študentom psihologije, hkrati pa si želimo, da bi psihologijo približali tudi širši javnosti. Študentom želimo ponuditi vsebine, ki dopolnjujejo študij in možnost, da slišijo izkušnje strokovnjakov, spoznajo različna področja psihologije ter se preizkusijo tudi v praktičnem delu. Širši javnosti pa želimo predvsem pokazati, da psihologija ni samo nekaj, kar se dogaja v predavalnici ali v psihološki ambulanti. Dotika se vsakdanjega življenja in ogromno tem, s katerimi se srečujemo vsi. Jeseni bo seveda potekalo prvo vključevanje v društvo in njegova predstavitev našim študentom. Nekatere skupine že pripravljajo svoje projekte in različne delavnice, ki jih bodo izvedle v prihodnjem študijskem letu. Več o naših prihajajočih aktivnostih pa lahko spremljate tudi na naših družbenih omrežjih, na Instagramu in Facebooku.
Psihologija je zelo široko področje. Katera področja študente trenutno najbolj zanimajo in o katerih temah bi si želeli v prihodnje govoriti še več?
Zanimanje je precej raznoliko, kar je pravzaprav ena od posebnosti psihologije. Zelo aktualne so teme duševnega zdravja, odnosov, stresa, izgorelosti, pa tudi psihologije dela, klinične psihologije, nevropsihologije in raziskovanja. Ob študiju se študenti seveda dotaknemo veliko različnih teoretičnih aspektov psihologije. Sama bi si mogoče želela, da bi se več govorilo tudi o tem, kakšne so vse možne karierne poti v psihologiji in s kakšnimi izzivi se psihologi vsak dan srečujejo. Zdi se mi, da pogosto poznamo predvsem bolj tradicionalna področja, manj pa se govori na primer o športni psihologiji, psihologiji prometa ali drugih nekoliko manj poznanih vejah psihologije.
Kaj bi radi v društvu še spremenili, razvili ali dodali? Kakšni so vaši načrti za prihodnje študijsko leto?
Eden izmed mojih ciljev v tem letu je ustvariti alumni skupino, v katero bi bili vključeni študenti, ki so študij že zaključili, oziroma doktorski študenti. Ti bi bili na voljo našim študentom, ko bi potrebovali dodatno podporo ali informacije, na primer glede nadaljnjega izobraževanja ali celo prijave na delovno mesto. Imamo namreč ogromno nekdanjih članov, ki imajo znanje in izkušnje, ki bi jih lahko na zelo lep način prenesli na mlajše generacije. Ob tem bi poudarila, da je društvo v zadnjih letih res zelo razcvetelo. Pod vodstvom prejšnje predsednice Veronike Istenič smo prenovili tudi naš kabinet, ki je na voljo vsem našim študentom, izdali svoj merch in pridobili status društva v javnem interesu. Vsako leto poskušamo stopiti eno stopničko višje in na vsako uspešno pridobitev ali spremembo smo neizmerno ponosni.
Kakšni so plani z društvom po končanem študiju? Si predstavljate, da boste ostali povezani z društvom tudi po diplomi oziroma magisteriju ali bodo takrat društvo prevzeli novi študentje?
Mislim, da je ravno pri študentskih društvih pomembno, da se znanje in odgovornost postopoma prenašata na nove generacije. Društvo mora ostati študentsko in mora dobiti prostor za nove ideje, ki jih prinesejo novi študenti. Sama imam željo ostati povezana z društvom tudi takrat, ko se bo moja študijska pot iztekla. Študentom bom vedno na voljo za vsa vprašanja, ki jih bodo imeli, jih promovirala in podpirala, tako kot so tudi prejšnji študenti trenutno tukaj zame.Mislim, da je najlepši scenarij ravno ta, da se generacije menjajo, društvo pa zaradi tega ne izgubi svoje zgodovine in znanja.
Slišali smo, da ste zelo aktivni tudi kot prostovoljci in ste se ravnokar vrnili iz letovanja v Punatu. Kako vam takšna izkušnja pomaga tako osebno kot pri vaši poklicni poti?
Takšne izkušnje so mi zelo pomembne, saj se pri delu z otroki naučiš potrpežljivosti, prilagajanja, komunikacije in odgovornosti. Že od malega sem vedela, da bi rada delala na področju, kjer bi lahko pomagala otrokom, trenutno pa me najbolj vleče v smer pedopsihologije, zato je Punat zame še posebej pomembna izkušnja. V enajstih dneh se naučiš predvsem zaupati sebi in spoznati, da zmoreš več, kot si misliš. V Punat se vračam predvsem zaradi otrok. Njihovi nasmehi in hvaležnost so nekaj, kar mi pomeni največ. Če sem iskrena, se vsako leto na poti domov tudi zjokam in že takrat komaj čakam, da jih naslednje leto spet vidim. Z vidika psihologije pa je dragoceno tudi to, da lahko iz prve roke vidiš, kako različne psihološke motnje vplivajo na otrokovo vsakdanje življenje in kako pomembno je razumeti tudi njihove starše. Čeprav je delo zelo utrujajoče in ni za vsakogar, mi vsako leto znova prinese veliko spominov.
Bi želeli še kaj dodati?
Mogoče predvsem to, da je društvo veliko več kot samo dogodki, ki jih vidimo navzven. Za vsako delavnico, predavanjem, projektom ali objavo stoji ogromno študentov, ki svoj prosti čas namenjajo temu, da nekaj ustvarijo za druge. Tako neizmerno ponosna sem na vse naše študente in do zdaj sem imela srečo, da sem večino teh tudi spoznala. Njihov trud in vsesplošna želja, da društvo deluje tako, kot mora, sta razlog, zakaj naše društvo sploh obstaja. Vesela sem tudi, da nas je vsako leto več, saj se s tem naše ideje še dodatno bogatijo, skupaj pa lahko ustvarimo še več.
FOTO: Društvo študentov psihologije Maribor (Facebook)