V avgustovskem novičniku smo se pogovarjali z Marjanom Ornikom, vodjo mariborskega Zavoda Etnika, ki nudi edino specializiran program Mladi hazarder s področja problematike iger na srečo in odvisnosti, ki jih te prinašajo. Kot pojasnjuje, je v Sloveniji veliko oseb zasvojenih z igrami na srečo, kar se kaže predvsem z velikimi denarnimi izgubami. Prizadeti so ravno najbolj ranljivi – ljudje z nižjim prihodkom, osebe z migrantskim ozadjem ter mladina, zlasti mladi fantje.
Za začetek – lahko predstavite vaš zavod nekomu, ki za vas še ni slišal? Kako je nastal Zavod Etnika in kaj vas je spodbudilo, da ste se začeli ukvarjati prav s področjem odvisnosti od iger na srečo?
Zavod Etnika je nevladna in neprofitna organizacija, ki se od leta 2012 osredotoča predvsem na problematiko iger na srečo. Ustanovljen je bil leta 2010 kot podpora festivalu glasbenega sveta Etnika, vendar se je kmalu zatem bolj usmeril v razvoj programa Mladi hazarder, danes edinega domačega specializiranega programa nevladnega sektorja na tem področju. Leta 2007 je v Sloveniji delovalo 13 igralnic in več kot 30 igralnih salonov, po gostoti igralnic glede na število prebivalcev smo takrat bili z naskokom prvi v Evropi. Z razmahom športnih stav in poznejšo selitvijo na splet je ponudba postala še bistveno obsežnejša in lažje dostopna. Kljub temu v državi ni bilo nobenega specializiranega programa pomoči, odgovornost za škodo, povezano z igranjem na srečo, pa se je prelagala na igralce in njihove družine. Prav zato smo kmalu po ustanovitvi zavoda začeli razvijati program ozaveščanja in brezplačne pomoči ljudem, ki se soočajo s težavami zaradi igranja na srečo.
S kakšnimi stiskami se ljudje zaradi odvisnosti od iger na srečo najpogosteje obračajo na vas?
Težave, povezane z igranjem na srečo, vključno z razvojem motnje igranja, kar je modernejši izraz za zasvojenost, so praviloma povezane z večjimi finančnimi izgubami. Eden ključnih mehanizmov, ki igralce potiska v vse večje težave, je t. i. lovljenje izgub. Igralec nadaljuje z igranjem v prepričanju, da lahko izgubljeni denar priigra nazaj, s tem pa si praviloma svoje izgube še poglablja. Finančne izgube so sprožilec vrste nadaljnjih težav: zadolževanja, prikrivanja igranja pred partnerjem ali družino, konfliktov z bližnjimi, občutkov krivde in sramu, tesnobe, depresivnosti, samomorilnih misli, motenj spanja in kroničnega stresa.
Koliko ljudi trenutno deluje v Zavodu Etnika in kateri strokovni profili sestavljajo vašo ekipo?
V mariborski pisarni imamo eno do dve redno zaposleni osebi. V Mariboru, Ljubljani in v Kopru pa z nami pogodbeno sodeluje še šest psihoterapevtov, ki v okviru našega programa uporabnikom nudijo brezplačno psihoterapevtsko pomoč. Za majhno organizacijo je to razmeroma širok obseg dejavnosti, ki zahteva tako različna strokovna znanja kot tudi dostopnost storitev na več lokacijah. Zato je sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki za nas nujen in pomemben del delovanja.
Se kot organizacija soočate s kakšnimi izzivi pri svojem delu – na primer glede financiranja, kadra, prostora ali dostopnosti programov?
Največji izziv za nas ostaja financiranje programa. Število ljudi, ki iščejo pomoč in se vključijo v naš program brezplačne psihoterapije, narašča iz leta v leto. Ta rast je večinoma organska, saj imamo za promocijo programa zelo omejena sredstva. Z rastjo števila uporabnikov v programu psihoterapije se povečujejo tudi s tem povezani stroški. Program Mladi hazarder sicer že dalj časa sofinancirata Ministrstvo za zdravje in Mestna občina Maribor, vendar projektno financiranje vedno pomeni določeno negotovost in otežuje dolgoročno načrtovanje. S tem v zvezi se zavzemamo za uvedbo posebne, obvezne namenske dajatve za preventivo, zdravljenje in raziskave, v katero bi prispevali vsi, ki ustvarjajo prihodke od iger na srečo. To so slovenski prireditelji iger na srečo, pa tudi razvijalci igralniške opreme ter ponudniki programske opreme za spletne igre na srečo.
Ali opažate, da je problematika odvisnosti od iger na srečo v Sloveniji še vedno premalo prepoznana ali celo tabuizirana?
Trenutno ne vemo natančno, kolikšen je delež problematičnega igranja in zasvojenosti z igrami na srečo v Sloveniji, saj nimamo rednih in med seboj primerljivih reprezentativnih raziskav. Obseg težav lahko ocenjujemo le posredno, denimo po številu ljudi, ki poiščejo pomoč. Žal pa glede tega na državni ravni ne vodimo nobene statistike. Prihodki od iger na srečo v Sloveniji že več let naraščajo, kar pomeni, da se izgube domačih igralcev povečujejo, to pa generira iskanje pomoči. V našem programu smo izrazit porast iskanja pomoči zaznali leta 2025, rast pa se nadaljuje tudi letos. Pomemben kazalnik so tudi samoprepovedi, ki si jih izdajo slovenski državljani. Na začetku leta 2026 je bilo aktivnih približno 3.700 samoprepovedi, poudariti pa velja, da ta ukrep uporabi le manjši del igralcev s težavami.
Katere skupine ljudi so po vaših opažanjih najbolj ranljive za razvoj zasvojenosti z igrami na srečo?
Rezultati študij kažejo, da so najbolj ogrožene skupine revnejši deli prebivalstva, osebe z migrantskim ozadjem ter mladina, zlasti mladi fantje. V raziskavi FUDŠ med polnoletnimi dijaki leta 2010 je bilo ugotovljeno, da je z igranjem na srečo zasvojenih skoraj 8% dijakov, med 12 in 14% pa jih je igralo s tveganjem za razvoj problemov.
Programi, kot je naš, imajo povsem isto ciljno skupino, kot jo ima industrija iger na srečo – mlade med 18. in 30. letom starosti. Borimo se torej za iste ljudi. Mi jih z delavnicami na šolah želimo odvrniti od igranja, industrija pa jih s spodbudami želi zaplesti v igre na srečo. Pri tem ima na voljo skoraj neomejena sredstva za oglaševanje in marketing ter različne medijske kanale, s pomočjo katerih lahko mlade dosega praktično neprekinjeno.
Velik del igranja se danes seli na splet. Kako spletne stavnice, aplikacije in oglaševanje vplivajo na mlade in na razvoj tveganih vedenj?
Pravkar objavljena študija iz Nizozemske kaže, da je bilo kar 11% igralnih računov, ki so jih odprli 18-letniki, odprtih prav na njihov 18. rojstni dan. Kar 38 % jih je bilo odprtih v prvem mesecu po dopolnjenem 18. letu. Zanimanje za igre na srečo pri mladih očitno ne nastane šele s polnoletnostjo, ampak že nekaj let pred tem. Za tako veliko zanimanje mladih poskrbi oglaševanje, ki dosega že 8-letne otroke, del pa prispevajo tudi mehanizmi iger na srečo, na katere otroci naletijo pri igranju videoigric. Pomembno vlogo v tem ekosistemu imajo tudi vplivneži, ki sodelujejo z industrijo in mlade spodbujajo k igranju spletnih slotov oziroma spletnih različic igralnih avtomatov.
Kateri so prvi opozorilni znaki, da igranje na srečo ni več zgolj zabava, ampak postaja resen problem?
Med prvimi znaki so spremembe v vedenju, umikanje iz družbe ter prikrivanje igranja ali zanikanje težav. Posebej zaskrbljujoče je, ko se tem znakom pridruži še sposojanje denarja. Izposojanje denarja je lahko znak, da igranje ni več pod nadzorom in da so težave že resne.
Kako v Zavodu Etnika pomagate posameznikom in njihovim svojcem? Katere oblike podpore ali programov izvajate?
Prvi pogovor iskalci pomoči, zase ali za svoje bližnje, zmeraj opravijo s svetovalcem na portal Mladi hazarder. Pogovor lahko traja od nekaj minut do več kot ene ure, odvisno od stiske in potreb klicatelja. Približno tretjina teh pogovorov se nato nadaljuje z vključitvijo v program brezplačne psihoterapije. Uporabnikom so na voljo tudi različna digitalna orodja samopomoči, med njimi še posebej izstopa spletna aplikacija Re.Start.
Kaj bi si želeli, da bi širša javnost bolje razumela o odvisnosti od iger na srečo in o ljudeh, ki se s to težavo soočajo?
Zasvojenost z igrami na srečo ni posledica posameznikove šibke volje, temveč resna težava, ki se je ni treba sramovati ali jo skrivati. Prizadene lahko vsakogar, ne glede na starost, izobrazbo ali položaj v družbi. Večja kot je ponudba iger na srečo, več ljudje igrajo. Več igranja pa pomeni tudi večje finančne izgube ter več tveganj in škode, povezane z igranjem. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in številni strokovnjaki opozarjajo, da so igre na srečo postale pomembna globalna grožnja javnemu zdravju. Odgovor na te izzive pa je lahko le javnozdravstevni pristop k problematiki iger na srečo.