Zavod PIP je v sodelovanju z Gimnazijo Ptuj organiziral dialog z mladimi na temo evropskega zelenega prehoda. O temi dogodka so z mladimi spregovorili dr. Milan Brglez (poslanec v Evropskem parlamentu), dr. Štefan Čelan (direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj), mag. Darko Ferčej (vodja oddelka za EU projekte na E-zavodu) in Petra Greiner (predstavnica Vesne – zelene stranke).

V uvodu dogodka so udeleženci in osrednji gosti razpravljali o realnosti cilja, da Evropa do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina. Milan Brglez je dejal, da bo mogoče vojna v Ukrajini pospešila zeleni prehod, vsekakor pa bo treba doseči energetsko neodvisnost in pri tem so obnovljivi viri energije edina rešitev. Dodal je, da se v Evropi preveč razpravlja o reševanju gospodarstva in premalo o reševanju ljudi. Mlade je pozval, da naj starejšim ne dopustijo, da odločajo o njihovi prihodnosti.

Podobno je razmišljal tudi Štefan Čelan in pozval mlade, da povejo »dovolj načelnemu govoričenju«. Meni, da je treba zamenjati neoliberalizem. »Prebivalstvo raste eksponentno, poraba narašča eksponentno, vir pa padajo proti nič,« je stanje orisal Čelan. Pri tem je udeležencem pojasnil, kako razume uravnotežen razvoj, kjer na ekonomijo »obesiš tri uteži,« in sicer socialo, okolje in etiko. Mladim je položil na dušo, naj začnejo o politiki razmišljati kot o najbolj kompleksni umetnosti. »Ni res, da za politiko ne rabiš vedeti nič. Ravno to nam je na ključne položaje postavilo ljudi, ki nimajo pojma, kako kompleksno je življenje. Vstopite v politiko in bodite tam, kjer se sprejemajo najbolj ključne odločitve o tem, kako boste živeli v prihodnosti in ne ključne pozicije prepuščati eliti,« izpostavil Čelan.

Petra Greiner je izpostavila, da bo ključno, ali bo vsak od nas položaj zgolj nemo opazoval ali pa bo vsak od nas dejansko nekaj naredil. Dejala je, da so se v preteklosti gradile velike hiše, saj so starši menili, da bodo otroci ostajali doma. Omenila je, da bi bila lahko rešitev vzpostavljanje skupnosti, kjer bi sobivale različne generacije.

Darko Ferčej je dejal, da so se v zadnjih 30 letih izpusti CO2 v Evropi zmanjšali za približno 20 % in realna ocena bi bila, da se bodo v naslednjih 30 letih zmanjšali za 40 do 50 %. Izpostavil je, da živimo v tržni ekonomiji, ki bo na koncu odločala. Po njegovih besedah lahko na mikro-nivoju k zelenemu prehodu prispeva vsak posameznik, problem pa vidi v globalnih vrednotah. »V zadnjih letih smo naravo v celoti stisnili v kot. Dokler bodo v ospredju materialne vrednote, ne pa človek, bomo težko kaj spremenili,« je poudaril Ferčej.

Glede financiranja zelenega prehoda je Milan Brglez dejal, da so se doslej za vsako krizo našla sredstva, vprašanje pa je, zakaj so se porabila. »Neoliberalizem je sestavni del problema. Celotna družba mora stopiti skupaj in vse generacije moramo stopiti skupaj,« je izpostavil Brglez. Štefan Čelan je spregovoril o možnostih oblikovanja novega gospodarskega modela. Po njegovem mnenju je gospodarski potencial izjemen, če se ga bomo lotili na pravilen način. »Očistiti moramo reke in odstraniti mikroplastiko iz morja, ker to bomo vsi jedli. To bi naredil vsak pameten človek in vsaka pametna država,« je dejal Čelan.

Darko Ferčej je izpostavil pomen digitalizacije pri zelenem prehodu. »Digitalizacija in zeleni prehod gresta z roko v roki,« meni Ferčej. Omenil je, da v okviru Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost Slovenija ni izkoristila vse povratnih sredstev.

Ob koncu so se udeleženci in osrednji gostje dotaknili vprašanja razširitve jedrske elektrarne Krško. Del mladih se izgradnjo novega bloka jedrske elektrarne strinja, spet drugi pa temu nasprotujejo. Milan Brglez je dejal, da je to ena od možnosti in politika bo po vsej verjetnosti za mnenje vprašala ljudi. Štefan Čelan je dejal, da je jedrska energija ena tistih, ki na malem prostoru daje veliko izkoristke. Ko primerja škodo, ki jo naravi naredijo hidroelektrarne, je potem raje za jedrsko energijo. Darko Ferčej je dodal, da bomo pri vprašanju razširitve jedrske elektrarne najbrž naleteli na razdeljenost družbe, zato bo razpravo trajala zelo dolgo. Petra Greiner pa meni, da »zeleno« ne sme biti popularno, ampak naš vsakdan.

Razprava je del serije dogodkov v okviru projekta Evropa na našem pragu. Projekt sofinancira EU.

V kolikor vam spodaj ne naloži razprave, je posnetek na voljo tukaj.

Kontakt za več informacij:

Share This

S pritiskom na gumb STRINJAM SE, se strinjate da Zavod PIP od tega trenutka dalje in v prihodnosti, na vašem računalniku, shranjuje vaše odločitve, za to da izboljša vašo uporabniško izkušnjo. več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Zapri