Načrtujete projekt ali aktivnost za katero potrebujete finančna sredstva? Če hočemo uspeti, jih je potrebno dobro poznati in znati razmišljati kot podjetnik na katerega se obračamo. Kaj ga zanima, kakšne so njegove vrednote ipd. Na koncu pa je važen tudi pravilni pristop.
Državljani Evropske unije že dolgo nismo več družba, ki izdelke le uporabi in nato zavrže ter na tak način zapravlja dragocene naravne vire in prispeva k podnebnim spremembam, temveč odpadke zbiramo, ločujemo in delujemo okolju prijazno. Spreminjamo se v zeleno, trajnostno družbo, ki spodbuja krožno gospodarstvo. Deluj trajnostno. Zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj, popravi ter na tak način pomagaj preprečiti podnebne spremembe.
Socialna oz. neprofitna stanovanja in subvencije najemnin so po večini Evrope namenjene gospodinjstvom z nizkimi dohodki. Upravičenost do socialnih ali neprofitnih stanovanj ter do subvencije najemnine je vezana na višino dohodkov, ki so merilo za dodelitev stanovanja oz. za subvencioniranje najemnine. Javni oz. neprofitni najemniški sektor postaja na ta način vse bolj usmerjen k najranljivejšim skupinam prebivalstva in dobiva obliko nekakšne razširjene socialne pomoči. Raziskovalec Kemeny[1] deli države, glede tega, kako pristopajo do stanovanjske politike, na dve skupini: na tiste, kjer so javna stanovanja in subvencije za najemnine namenjene najrevnejšemu prebivalstvu in delujejo kot nekakšen ščit pred dragim in nestabilnim zasebnim trgom z nestalnimi najemniškimi pogodbami, v drugo skupino držav pa uvršča tiste, kjer sta neprofitni in zasebni trg stanovanj približno enako močna. Del trga, ki ni usmerjen v profit, ni namenjen zgolj najbolj revnim skupinam prebivalstva, temveč širšemu krogu ljudi, s čimer se tudi izognejo marginalizaciji ranljivih skupin. Ker je v Avstriji sistem neprofitnih stanovanj in subvencij široko zastavljen, je pomembna konkurenca zasebnikom, na ta način pa se je ustvaril enoten stanovanjski trg; javna stanovanja in stanovanja v lasti zadrug ter »podjetij za omejen profit« pa so pomemben faktor pri oblikovanju cen na najemniškem trgu.
Zavod PIP se je skupaj s predstavniki mariborskih turističnih in kulturnih organizacij ter predstavnikov občine udeležil video posveta o prihodnosti kulturnega turizma v Mariboru, ki ga je sklicala podžupanja MoM Alenka Iskra. Posvet je organizacijsko podprl in povezoval Zavod PIP.
Trenutne razmere zaradi epidemije koronavirusa mnogim nevladnim organizacijam in posameznikom onemogočajo ali otežujejo normalen način dela in življenja. Na tem mestu so zbrane vse pomembne novice, obvestila in pojasnila v povezavi z delovanjem NVO in posameznikov v času razglašene epidemije. Glede na aktualne razmere sledimo vsem spremembam in prispevke sproti in dosledno dopolnjujemo.
V sklopu preventivnih ukrepov proti širjenju Koronavirusa Zavod PIP do nadaljnjega ne bo izvajal programa brezplačna pravna pomoč. Ukrep velja za osebno svetovanje strankam v prostorih zavoda. V primerih, ki to dopuščajo, bo svetovanje potekalo po telefonu. Naročanje strank na pravno svetovanje poteka izključno po telefonu na številki: 02 234 21 46.
V Zavodu PIP smo se odločili, da v letu, ko bo potrebno pripraviti program kulture za novo programsko obdobje, vsaj deloma zapolnimo manko izdelave letnih poročil o izvajanju aktualnega Lokalnega programa za kulturo v njegovem dosedanjem trajanju, s strani pristojnega Urada za kulturo in mladino.
Čas hitrih sprememb in tehnološkega razvoja narekuje potrebo po posodobitvah tudi na področju spletne prisotnosti. Predstavitev na svetovnem spletu prispeva k prepoznavnosti organizacije, odpira partnerska sodelovanja in pomaga uporabnikom poiskati program oziroma storitev, ki jo potrebujejo.
Po oceni stanovanjskih skladov v Sloveniji primanjkuje 10 tisoč stanovanjskih enot, ta primanjkljaj pa se z leti zgolj še povečuje. Novogradnje, ki se pojavljajo na trgu, so za iskalce stanovanj predrage in po funkcionalnosti ne odgovarjajo njihovim potrebam.. Predvsem mladi si težko zagotovijo lastno stanovanje, saj nimajo dostopa do posojil in so zato obsojeni na drag najem ali bivanje pri starših.
Pravica do bivanja in dela kjerkoli v EU sta eni od temeljnih pravic evropskih državljanov. Razmišljate o delu ali študiju v tujini? Posledično se najverjetneje sprašujete tudi kako dolgo imate pravico v tujini bivati? Ali morate bivališče prijaviti? Ali morate pri tem izkazati določene pogoje? In nenazadnje ali ima pravico z vami bivati tudi vaš partner in vaši otroci?
S pritiskom na gumb STRINJAM SE, se strinjate da Zavod PIP od tega trenutka dalje in v prihodnosti, na vašem računalniku, shranjuje vaše odločitve, za to da izboljša vašo uporabniško izkušnjo. več informacij
The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.
