Policija pojasnjuje, kaj šteje kot sovražni govor in kaj ne

Slovenski policiji smo zastavili nekaj vprašanj glede sovražnega govora, ki je vse bolj pogost na družbenih omrežjih. V prejšnjem prispevku smo tako glede na objave naših videev, ki prikazujejo primere sovražnega govora, največ sovražnih komentarjev prejeli na družbenem omrežju Tiktok. Kar 13 je bilo tako zavržnih, da so sovpadali v pravno definicijo sovražnega govora po 297. členu Kazenskega zakonika.

Na policiji so tako še dodatno osvetlili samo terminologijo in pomen sovražnega govora, prav tako pa so pojasnili, da sovražni govor po 297. členu KZ-1 po pravni definiciji ni enak grožnjam, razžalitvam, obrekovanju ali žaljivi obdolžitvi. Slednje se obravnavajo v drugih členih KZ-1 in se obravnavajo v zasebni tožbi oškodovanca.

Njihov odgovor posredujemo v celoti:

Pojasnjujemo, da tako imenovani »sovražni govor« ni pravna kategorija/vsebina, temveč gre za sociološko kategorijo. Gre za besedno zvezo, ki se pogosto, tudi pri nas, napačno uporablja kot sinonim/sopomenka za kaznivo dejanje “Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po členu 297. Kazenskega zakonika R Slovenije” (v nadaljevanju: KZ-1) in gre za prevod iz angleške besede »hate speech« in je sicer del širšega nabora kaznivih dejanj z obeležjem sovraštva (hate crime).

 

Inkriminacija 297. člena KZ-1 je namenjena zaščiti predvsem t.i. depriviligiranim/ranljivim/diskriminiranim skupinam, ki so izpostavljene družbeni in institucionalni diskriminaciji in jim je tudi z Ustavo RS zagotovljeno dodatno varstvo. Gre za prepričevanje oz. mobilizacijo javnosti k sovraštvu, nasilju ali nestrpnosti do konkretne/posamezne skupine ljudi in je storjeno na način, da obstaja vsaj abstraktna nevarnost, da pride do ogrozitve ali motenja javnega reda ali miru ali pa je izvršeno z uporabe grožnje, zmerjanja ali žalitev.

 

V določenih primerih t.i. “sovražnega govora”, kot so različne oblike nespodobnih, nesprejemljivih, sovražnih in žaljivih/neprimernih zapisov in objav, bi lahko obstajali elementi drugih kaznivih dejanj, in sicer:
– kaznivo dejanje Grožnja po členu 135. Kazenskega zakonika (KZ-1). Pregon kaznivega dejanja Grožnja se prične na predlog oškodovanca, s tem, da dikcija “kdor komu, zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo” pomeni, da mora biti grožnja resna in objektivno zmožna.
– ali kaznivih dejanj, ki so zajeta v 18. poglavju Kazenskega zakonika in varujejo čast in dobro ime. Najpogosteje gre za kazniva dejanja Razžalitev po členu 158. KZ-1, Obrekovanje po členu 159. KZ-1 ali Žaljiva obdolžitev po členu 160. KZ-1, ki pa, skladno s 168. členom KZ-1, niso uradno pregonljiva kazniva dejanja in se obravnavajo na zasebno tožbo oškodovanca.

 

Policija ne vodi evidenc oz. statistike o tem, na katerem izmed spletnih družbenih omrežij je bila objavljena sovražna oz. neprimerna vsebina.

Prilagamo statistiko števila obravnavanih kaznivih dejanj Javno spodbujanje sovraštva nasilja ali nestrpnosti po členu 297. KZ-1, kjer je bil kot sredstvo  storitve zaznan internet (za obdobje 2021 do 2023).

Prispevek je nastal v okviru projekta Bodimo prijazni.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.